February 18th, 2014

Razstrupljanje in presna hrana

Na voljo je veliko diet in programov, ki so namenjeni razstrupljanju. Kako izbrati ustreznega? Ko sem se srečala s konceptom presne prehrane, skoraj nisem mogla verjeti, da je vse, kar sem brala, res. V svetu obstaja močno gibanje presnega gurmanstva, splet je poln izjemno kreativnih receptov za estetsko dovršene in neverjetno okusne jedi. Bogastvo okusov me je resnično presenetilo, a je razumljivo, saj so okusi toplotno neobdelane hrane izrazitejši in polnejši. In sem poskusila! Jedi so izgledale čudovito. Karkoli sem fotografirala od svojih presnih stvaritev, je izžarevalo lepoto brez posebne obdelave fotografij ali luči, saj živila ohranijo živo bravo in teksturo, če jih ne skuhamo… Navdušenje nad svojimi odkritji sem preprosto morala deliti s prijatelji. Z rahlim dvomom sem jim ponudila prve presne mojstrovine in sem bila ponovno presenečena. Od zapriseženih mesojedih gurmanov do tistih, ki jim je precej vseeno, kaj vržejo vase, so bili navdušeni! Začela sem spoznavati, da je presna hrana človeku naravno blizu. Celo otroci, za katere so starši zatrjevali, da jih nikakor ne morejo pripraviti k temu, da bi jedli zelenjavo, so z veseljem pohrustali svež korenček, papriko, zelje in celo cvetačo ali nadzemno kolerabo! Vedno bolj sem bila navdušena tudi nad učinki, ki jih je presna prehrana imela na moje počutje, zdravje in izgled. Po nekaj tednih uživanja presne hrane sem izgubila odvečne kilograme, ki so se nabirali več let, moja koža je zasijala, postala čvrsta in napeta, utrujenost pa je popolnoma izginila iz mojega življenja. In vse to je zgodilo na zelo lahkoten način ob uživanju zelo okusne hrane, brez občutkov lakote ali pomanjkanja. Ravno nasprotno, energije sem imela več kot pred spremembo prehrane. Regenerativni in razstrupljevalni učinki presne hrane so me tako navdušili, da sem začela raziskovati. Kaj je torej skrivnost presne prehrane?

Encimi in hranila

Encimi so molekule (večinoma beljakovine), ki so odgovorne za tisoče metaboličnih procesov, ki podpirajo življenje. So visoko kvalificirani katalizatorji, ki pospešujejo različne metabolične reakcije, od prebave do sinteze DNK. Kadarkoli se odvija pretvorba ene snovi v drugo, narava uporabi encime, da pospešijo in/ali omogočijo proces pretvorbe. Encimi razgradijo organske snovi na manjše delce in jih ponovno združujejo v bolj kompleksne snovi. Delujejo le pri nizkih temperaturah in v zmernem pH okolju. Zaviralci delovanja encimov so tudi mnogi strupi in zdravila. Poznamo več skupin encimov:

• Metabolični encimi gradijo nove celice in popravljajo poškodovane celice v krvi, tkivih in organih.
• Prebavni encimi (večino tvori trebušna slinavka) so delovni konji organizma, ki razgradijo zaužito hrano na majhne delce, ki se lahko pretvorijo v energijo v telesu. Proces se začne že v ustih, kjer encim, imenovan amilaza, prične razgradnjo hrane. Kot dobro uigran tim inženirjev različni encimi nadaljujejo z razgradnjo hrane v želodcu in črevesju. Razgradnja hrane je bistveni del pretvorbe hrane v energijo, ki podpira celotno telo. Brez encimov bi dobesedno umrli od sestradanosti pri polno obloženi mizi.
• Tretja skupina encimov so tisti, ki se nahajajo v hrani, ki jo uživamo. Mnogi presnojedci zagovarjajo stališče, da lahko encimi, ki so prisotni v presni hrani, opravljajo vlogo prebavnih encimov v prebavnem traktu. Na ta način naj bi telo varčevalo z energijo, potrebno za tvorbo lastnih prebavnih encimov. Pri kuhanju se encimi v hrani uničijo, zato naj bi bila kuhana hrana težje prebavljiva kot presna. Znanost ne potrjuje tega stališča, saj se encimi, ki jih vnašamo s presno hrano razgradijo že v želodcu, zato ne morejo vplivati na prebavo.

Presno in kuhano

Vendar pa obstaja drugačna, zelo pomembna povezava med uživanjem presne hrane in optimalnim delovanjem prebavnih encimov. Da pridemo do te povezave, je potrebno najprej osvetliti vpliv toplotne obdelave na živila. Temeljna hranila, ki sestavljajo živila, so beljakovine, ogljikovi hidrati, maščobe, vitamini, minerali in voda. Temperatura med toplotno obdelavo povzroča nekatere spremembe v samih hranilih. Med segrevanjem se molekule beljakovin spreminjajo – koagulirajo (zakrknejo), postanejo slabo topne in jih prebavni encimi težje predelajo. Tudi segrevanje maščob povzroča spremembe. Pri visokih temperaturah se začnejo maščobe razgrajevati, tako da npr. nad 220°C nastaja celo kancerogeni akrolein. Visoke temperature uničijo tudi v maščobah topne in v vodi topne vitamine. Med toplotno obdelavo izgubimo v povprečju 50 % v vodi vitaminov; vitamina C, ki je posebno občutljiv, pa do 70 %.

Sedaj pridemo do povezave z encimi: Encimi svoje naloge opravljajo v sodelovanju s kofaktorji. Če so kofaktorji organskega izvora, jih imenujemo koencimi. Koencimi so relativno majhne molekule v primerjavi z beljakovinskim delom encima. Koencimi predstavljajo aktivni del encima, brez njih encim ne more delovati. Mnogi koencimi so vitamini ali pa so pridobljeni iz vitaminov. Vitamini B kompleksa (B1, B2, B3, B5, B6, B9, B12), vitamin C, H in K omogočajo delovanje mnogih encimov. Kot sem že omenila, visoke temperature, ki so prisotne pri toplotni obdelavi živil, v precejšnjem odstotku uničijo nekatere izmed omenjenih vitaminov, kar otežuje delovanje prebavnih encimov, saj ti brez koencimov ne morejo delovati. Ker pa so prebavni encimi odgovorni za pretvorbo zaužite hrane v energijo, ki je na voljo vsemu telesu, se lahko zgodi, da smo kljub velikim količinam zaužite hrane, podhranjeni, izčrpani in brez energije. Seznam znakov, ki se lahko pojavijo ob pomanjkanju omenjenih vitamonov je zelo dolg. Nekateri med njimi so: moteno delovanje živčnega sistema, vzdražljivost, anksioznost, nemir, depresija, motnje spanja, glavoboli, utrujenost, moteno delovanje prebavnega sistema, zmanjšana tvorba rdečih krvničk, počasno celjenje ran, anemija, slabost, spremembe na koži, dermatitis, izpadanje las, vnete dlesni, konjuktivis, boleči in otrdeli sklepi in spodnji del telesa itn.

Kaj pa se zgodi z velikimi količinami zaužite hrane, ki je telo ne more pretvoriti v energijo? Brez ustreznega delovanja encimov se neprebavljene beljakovine, maščobe in ogljikovi hidrati nabirajo v debelem črevesu, v katerega ob razkroju izločajo strupene snovi, ki so nato v določeni meri posrkane v krvni obtok. 

Industrijska hrana

Kuhanje hrane pa je le del težave, saj se vitamini pri kuhanju ne uničijo v celoti. Če kuhano hrano pripravljamo iz polnovrednih, svežih sestavin in s pravilnimi postopki, s tem lahko nedvomno, ob vključevanju presne hrane v zadostnem deležu, zagotovimo zdrav način prehrane. Bolj problematična je uporaba rafiniranih, prehransko siromašnih živil, ki pogosto ne vsebujejo skoraj nič mikrohranil (vitamin, minerali, organske kisline). Postopki rafiniranja pri sladkorju, soli, moki in oljih, uporaba pesticidov, umetnih dodatkov, hormonov in antibiotikov v industrijsko pridelani hrani drastično znižuje njihovo hranilno vrednost. Velika težava današnjega načina prehrane so tudi velike količine zaužitega sladkorja in bele moke ter pomanjkanje kompleksnih ogljikovih hidratov, bogatih z vlakninami (sadje in zelenjava). Če uživamo veliko sladkorja in malo vlaknin, sestradamo koristne bakterije črevesne flore, katerih obstoj je odvisen od vlaknin in kompleksnih OH. Sestradane bakterije se začnejo hraniti z mukusom, ki ščiti sluznico črevesja. Ta postane občutljiva in dovzetna za okužbe s kandido in drugimi patogeni, ki se hranijo z enostavnimi sladkorji, kot sta sladkor in bela moka.

Vse omenjeno pospešuje proces staranja, saj zavira naravno sposobnost celic, da se znebijo poškodovanih beljakovin in maščob. Zmanjšano delovanje prebavnih encimov onemogoča deaktivacijo prostih radikalov, ki poškodujejo zdrave celice, kar še posebej prizadane živčne in možganske celice.

Presna hrana kot del vsakdanje prehrane

Iz vsega napisanega lahko splepamo, da se vsa čudežnost presnega načina prehrane skriva v tem, da nas vrača k naravnemu načinu prehrane, za kakršnega je bilo naše telo ustvarjeno. Oskrbi nas z ustrezno količino makro in mikrohranil, ki je potrebna za pravilno delovanje prebavnega sistema ter iz naše prehrane izloči procesirana živila (beli sladkor, bela moka) ter škodljive snovi, ki nastajajo pri segrevanju beljakovin in maščob. Poskrbi za vnos vlaknin in kompleksnih OH z uživanjem sadja in zelenjave, beljakovin v lahko prebavljivi obliki (zelenjava, semena, oreščki, kaljene žitarice in stročnice) in kakovostnih maščob (semena, oreščki, različna ektra deviška olja). Ko se razbremenimo hrane, ki ovira naravno delovanje telesa in mu ponudimo hrano, ki ga podpira, telo samodejno sproži proces uravnovešanja skozi razstrupljanje in regeneracijo. Pomembno je, da izbiramo naravno pridelana živila, da se izognemo vnosu pesticidov, konzervansov, antibiotikov, hormonov in GMO.

Presno prehranjevanje je najbolj optimalen način, da se razstrupimo, saj za razliko od drugih razstrupljevalnih diet ne ponuja enoličnega načina prehrane (npr.razstrupljanje z limono), ki lahko že tako izčrpano telo popelje v še večje pomanjkanje hranil. Ravno tako ne vključuje kuhane hrane, ki se težje in počasneje prebavlja, in tako nudi telesu najhitrejši in najlažji način za regeneracijo. Pomembno je, da naša vsakdanja prehrana vsebuje veliko presne zelene listnate zelenjave (špinača, ohrovt, cikorija, rukola, motovilec, blitva, listi brokolija in cvetače, listi redkvic, zelišča…), ki še dodatno uravnava pH krvi. Presno prehrano je tudi po zaključenem razstrupljanju priporočljivo v čimvečji meri vključiti v vsakdanjo prehrano, seveda ob poznavanju in upoštevanju pravilnega kombiniranja živil. Ne glede na to, ali boste hrano kuhali ali jedli presno, pa se priporoča uživanje polnovrednih, čimmanj predelanih živil.

Razstrupljanje s presno hrano

Razstrupljanja s presno hrano se lahko lotimo skozi daljše obdobje in presno hrano počasi uvajamo v vsakdanjo prehrano ali pa izpeljemo krajši in bolj intenziven program razstrupljanja, v katerega vključimo sveže pripravljene, hladno stisnjene zelenjavne in sadne sokove. Kaj je razstrupljanje in kako izberemo način razstrupljanja, ki nam najbolj ustreza, lahko preberete tukaj. Sveže stisnjeni zelenjavni in sadni sokovi pospešijo in podprejo razstrupljanje. S postopkom sočenja sadju in zelenjavi odstranimo poglavitni delež vlaknin, kar črevesju omogoča, da mikrohranila in organsko vodo iz soka že v nekaj minutah posrka v krvni obtok. Energija, ki bi jo telo drugače porabilo za prebavo vlaknin, je tako na voljo kot dodatna energija za razstrupljanje, kar pospeši sam proces. Na intenzivnejšo kuro razstrupljanja se je potrebno postopno pripraviti, da bi se izognili prehudim znakom razstrupljanja ob začetku programa. Enako priporočljivo je, da sam program razstrupljanja poteka stopenjsko, od bolj trdnega do bolj tekočega načina prehrane. Več o tem, kako se pripraviti na razstrupljevalno kuro, kakšni znaki se lahko pojavijo med samim razstrupljanjem ter kako si lahko pomagamo pri slabem počutju in podpremo proces razstrupljanja, lahko preberete v brezplačnem detox priročniku, ki ga lahko naložite na tej povezavi.