S pojmom vnetja smo vsi v grobem seznanjeni: rdečica, ki se pojavi ob piku žuželke ali kronična bolečina v artrtitičnem sklepu. Večinoma razumemo, da se telo, ki je pod stresom odzove z zatekanjem in bolečino, tipičnimi znaki vnetnega procesa. Vnetje pa ima tudi pozitivno plat. Je pokazatelj, da se telo poskuša zaščititi pred nečem, za kar verjame, da mu lahko škodi.
Do težav pa pride, ko vnetje uide nadzoru. Če vnetje traja predolgo, se razširi po vsem telesu in povzroča nastanek snovi, ki so strupene za naše celice. Funkcija celic upada in sčasoma celice popolnoma propadejo. Take oblike dolgotrajnega in prepogosto neodkritega vnetja se nekontrolirano širijo v zahodni družbi in so poglavitni vzrok smrtnosti povezane z boleznimi srca in ožilja, rakom, diabetesom, Alzheimerjevo boleznijo in drugimi kroničnimi boleznimi. Tako lahko razumemo delovanje aspirina, ki poleg redčenja krvi deluje predvsem na zmanjšanje vnetja in s tem zmanjšanje tveganja srčnih in možganskih kapi.
V novejšem času se vedno več govori o povezavi med vnetjem in Alzheimerjevo boleznijo, Že v 90ih so določene študije pokazale 40% zmanjšanje tveganja za Alzheimerjevo bolezen pri osebah, ki so dve ali več let jemale Ibuprofen ali Naproxen. Druge študije so pokazale močno povišano raven citokinov (celični posredniki vnetja) v možganih oseb z degenerativnimi možganskimi motnjami. Z današnjo tehnologijo lahko vidimo celice, ki proizvajajo citokine v možganih oseb z Alzheimerjevo boleznijo.
V novejšem času se sliši tudi vedno več glasov o tem, kaj so prvi koraki v napačno smer oz prvi sprožilci kroničnega sistemskega vnetja. Gluten in prehrana z visoko vsebnostjo škodljivih ogljikovih hidratov, ki imajo visok glikemični indeks in povzročajo nihanja sladkorja v krvi, sta visoko na lestvici sprožilcev vnetnih procesov. Pojavljajo se tudi trditve, da je holesterol eden ključnih dejavnikov ohranjanja delujočih in zdravih možganov. Nove ugotovitve mnogi zavračajo kot neutemeljene in znanstveno nepodprte. V kolikšni meri je to opravičeno v kolikšni meri uradna znanost ščiti finančne interese prehrambene in farmacevtske industrije, je zaenkrat nejasno. Čas bo pokazal, ali je kaj v resnice v teh, trenutno kontrovernih pogledih.
Iz knjige Grain Brain, Davida Perlmutterja
Do težav pa pride, ko vnetje uide nadzoru. Če vnetje traja predolgo, se razširi po vsem telesu in povzroča nastanek snovi, ki so strupene za naše celice. Funkcija celic upada in sčasoma celice popolnoma propadejo. Take oblike dolgotrajnega in prepogosto neodkritega vnetja se nekontrolirano širijo v zahodni družbi in so poglavitni vzrok smrtnosti povezane z boleznimi srca in ožilja, rakom, diabetesom, Alzheimerjevo boleznijo in drugimi kroničnimi boleznimi. Tako lahko razumemo delovanje aspirina, ki poleg redčenja krvi deluje predvsem na zmanjšanje vnetja in s tem zmanjšanje tveganja srčnih in možganskih kapi.
V novejšem času se vedno več govori o povezavi med vnetjem in Alzheimerjevo boleznijo, Že v 90ih so določene študije pokazale 40% zmanjšanje tveganja za Alzheimerjevo bolezen pri osebah, ki so dve ali več let jemale Ibuprofen ali Naproxen. Druge študije so pokazale močno povišano raven citokinov (celični posredniki vnetja) v možganih oseb z degenerativnimi možganskimi motnjami. Z današnjo tehnologijo lahko vidimo celice, ki proizvajajo citokine v možganih oseb z Alzheimerjevo boleznijo.
V novejšem času se sliši tudi vedno več glasov o tem, kaj so prvi koraki v napačno smer oz prvi sprožilci kroničnega sistemskega vnetja. Gluten in prehrana z visoko vsebnostjo škodljivih ogljikovih hidratov, ki imajo visok glikemični indeks in povzročajo nihanja sladkorja v krvi, sta visoko na lestvici sprožilcev vnetnih procesov. Pojavljajo se tudi trditve, da je holesterol eden ključnih dejavnikov ohranjanja delujočih in zdravih možganov. Nove ugotovitve mnogi zavračajo kot neutemeljene in znanstveno nepodprte. V kolikšni meri je to opravičeno v kolikšni meri uradna znanost ščiti finančne interese prehrambene in farmacevtske industrije, je zaenkrat nejasno. Čas bo pokazal, ali je kaj v resnice v teh, trenutno kontrovernih pogledih.
Iz knjige Grain Brain, Davida Perlmutterja
RSS Feed